Nvidia s petmilijardno injekcijo Intelu, podjetji v skupen razvoj čipov

Nvidia je sporočila, da bo v Intel vložila pet milijard dolarjev in s tem podprla ameriškega proizvajalca čipov, ki se je v zadnjih letih znašel v težavah. Z izdajo novih delnic za zaključek posla bi Nvidia v podjetju pridobila približno štiriodstotni delež in tako postala eden največjih delničarjev Intela, poroča Reuters.

V Nvidii so navedli, da bodo za nakup navadnih delnic Intela plačali 23,28 dolarja na delnico, kar je nekoliko manj od cene, dosežene ob koncu včerajšnjega borznega trgovanja.

“To odraža Nvidijin cilj, da diverzificira svoje naložbe v ZDA in si pridobi nekaj pozitivnih točk pri ameriški vladi,” je potezo za britansko tiskovno agencijo komentiral Chris Beauchamp, glavni tržni analitik pri IG Group v Londonu.

V skupni razvoj čipov

Dogovor med Intelom in Nvidio vključuje načrt, da bi skupaj razvijala čipe za osebne računalnike in podatkovne centre. Vendar Intelova “livarna” v skladu s tem dogovorom ne bo izdelovala čipov za Nvidio, kar bi bilo po mnenju analitikov velikega pomena za njeno preživetje. Livarna bi sčasoma morala pridobiti veliko stranko, kot so Nvidia, Apple, Qualcomm ali Broadcom, piše Reuters.

Če bi se Nvidia v prihodnosti odločila proizvodnjo svojih procesorjev razširiti na Intel, bi to lahko pomenilo tveganje za TSMC, ki trenutno zanjo proizvaja vodilne procesorje.

Nvidijina podpora je vseeno dobrodošla spodbuda za Intel, ki se mu leta prizadevanj za preobrat niso obrestovala. Delnice Intela so se po objavi novice – že pred začetkom četrtkovega trgovanja – podražile za 30 odstotkov.

Le nekaj tednov po vladnem nakupu

Intel novo finančno injekcijo dobiva le nekaj tednov po tem, ko je z ameriško vlado sklenil dogovor za prevzem 10-odstotnega lastniškega deleža. Proizvajalec čipov se je strinjal, da mu ameriška vlada kot kupnino izplača preostanek subvencij za širitev proizvodnje v ZDA. Za nakup 433,3 milijona delnic Intela so mu ZDA tako izplačale 8,9 milijarde dolarjev.

To je bil eden največjih vladnih posegov v zasebni sektor od reševanja avtomobilske industrije leta 2008 dalje. Poteza po mnenju analitikov tudi ustvarja neizmerna tveganja, ki bi lahko izkrivila trge in pretok kapitala ter povzročila ogromne izgube za davkoplačevalce. Po drugi strani pa bi vladna stava za proizvajalca čipov lahko pomenila rešilno bilko, je takrat pisal Bloomberg.